Elektrostimulacija mišic po operaciji kolena (ESM)

Po rekonstrukciji ACL ali drugi operaciji kolena se skoraj vsakemu zgodi ista stvar: sprednja stegenska mišica — kvadriceps — kar naenkrat »ne posluša«. Poskušaš jo stisniti, pa se komaj kaj zgodi. Sama sem šla skozi tri rekonstrukcije ACL in točno vem, kako frustrirajoče je to. Dobra novica: za to obstaja razlaga in obstaja orodje, ki ti lahko pri tem pomaga — elektrostimulacija mišic (ESM).

Zakaj kvadriceps po operaciji »ugasne«?

Temu pravimo artrogena mišična inhibicija. Po operaciji sta v sklepu oteklina in draženje, zato koleno v možgane pošilja spremenjene signale. Možgani se odzovejo zaščitno: kvadriceps preprosto »izklopijo«, da bi sklep zavarovali. To ni tvoja lenoba ali šibka volja — je refleks, na katerega z golo voljo nimaš vpliva.

Že majhna količina tekočine v sklepu lahko prepreči normalno aktivacijo mišice, zato kvadriceps po operaciji tako hitro izgublja moč in maso. Prav zato je zmanjševanje otekline eno prvih opravil rehabilitacije — več o tem sem napisala v odgovoru kako dolgo bo koleno otečeno.

Posledice ugasnjenega kvadricepsa hitro občutiš:

• iztegnjene noge ne moreš dvigniti s podlage,
• hoja je negotova in nepravilna,
• mišična masa vidno kopni iz tedna v teden.

Kaj je elektrostimulacija mišic in kako deluje?

Elektrostimulacija mišic (ESM, v strokovni literaturi tudi NMES) je metoda, pri kateri naprava prek elektrod na koži pošilja kratke električne impulze do živcev, ki oskrbujejo mišico. Mišica se na impulz skrči — tudi takrat, ko je sam s svojo voljo zaradi inhibicije še ne moreš zares aktivirati.

ESM tako pomaga premostiti obdobje, ko je povezava med možgani in mišico motena: mišica dela, se krči in ostaja »živa«, medtem ko se sklep umirja. Najbolje deluje v kombinaciji z aktivno vajo — med impulzom mišico zavestno stiskaš tudi sam, da se živčni sistem znova nauči aktivacije. Tako jo uporabljamo v fizioterapiji in tako je vključena v moj program.

Kaj ti ESM lahko da — in česa ne more?

Po tretji operaciji sem ESM skupaj z vadbo z omejenim pretokom krvi (BFR) uporabljala vsak dan, sistematično. Razlika v primerjavi s prvima dvema rehabilitacijama je bila zame velika: noga je bila bolj funkcionalna, lažje sem hodila, prej sem odložila bergle in mišica se je veliko bolje ohranila. To je moja osebna izkušnja, ne obljuba — vsaka rehabilitacija ima svoj tempo. Celotno pot sem opisala v svoji rehabilitacijski zgodbi.

Pomembno pa je, da imava poštena pričakovanja:

• ESM lahko pomaga mišici — pri aktivaciji in ohranjanju mišične mase v obdobju, ko je sam še ne zmoreš dobro vključiti.
• ESM ne pospeši celjenja vezi. Nova vez (presadek) ima svojo biološko časovnico in je ne moreš preskočiti.

Ampak ravno v tem je bistvo: naj presadek ne čaka mišice — mišica naj čaka presadek. Ko je vez pripravljena na večje obremenitve, je ob dosledni rehabilitaciji veliko večja možnost, da bo mišica takrat pripravljena z njo — namesto da mesece loviš izgubljeno maso.

Kako ESM uporabljaš doma?

ESM je primerna za domačo uporabo, če imaš jasna navodila. Preden začneš, se o uporabi posvetuj s svojim kirurgom ali fizioterapevtom — še posebej, če je od operacije minilo le malo časa. V praksi poteka takole:

• elektrode namestiš na sprednjo stegensko mišico po navodilih,
• izbereš program za aktivacijo oziroma krepitev mišic,
• jakost stopnjuješ do močnega, a še udobnega skrčenja mišice — stimulacija ne sme boleti,
• med impulzom mišico stiskaš tudi sam,
• izvajaš redno, kot del dnevne rutine vaj.

V mojem 8-tedenskem programu je ESM del dnevnega bloka vaj — točno veš, kdaj, kako dolgo in v kombinaciji s katerimi vajami. Elektrostimulator si lahko pri meni izposodiš na dom, skupaj s priročnikom, programom vaj in navodili za uporabo, v paketu R² PRO pa dobiš še osebno vodenje prek štirih videoklicev. Vse možnosti najdeš med paketi.

Kdaj ESM ni primerna in kdaj k zdravniku?

ESM velja za varno metodo, a ni za vsakogar in ne v vsaki situaciji. ESM ne uporabljaj, če imaš srčni spodbujevalnik ali drug elektronski vsadek. Z zdravnikom se pred uporabo posvetuj, če imaš epilepsijo ali če si noseča. Elektrod ne nameščaj na poškodovano ali vneto kožo in nikoli čez odprto rano. Če nisi prepričan, ali je ESM zate primerna, vprašaj svojega kirurga ali fizioterapevta — raje eno vprašanje več kot ena težava več.

Takoj se obrni na zdravnika, če:

• koleno postane izrazito vroče, pordelo ali se pojavita mrzlica in povišana telesna temperatura,
• iz rane začne iztekati tekočina,
• se pojavi nenadna ostra bolečina ali izrazito povečana oteklina,
• golen postane boleča, otečena ali napeta — to je lahko znak tromboze.

In še: če ti je kirurg poleg rekonstrukcije šival meniskus ali opravil dodaten poseg, imajo njegova navodila vedno prednost pred splošnim programom.

Mišici ni treba čakati

Artrogena inhibicija je normalen del zgodbe po operaciji kolena — ni pa razlog, da samo nemočno gledaš, kako stegno kopni. Z ESM, pravilnimi vajami in doslednim zmanjševanjem otekline lahko veliko prispevaš k temu, da mišica ostane aktivna od prvih dni naprej. Vez bo šla po svoji časovnici; ti pa poskrbi, da jo bo na koncu čakala čim močnejša mišica.